Lepo sobotno jutro, tako kot skoraj vsako, kadar imamo pohod. Danes je naša smer Osankarica, zato se bomo peljali z avtobusom.

Ob 8.30 nas prve pohodnike že čaka avtobus pri trgovini OBI na Tržaški cesti. Ker smo že vsi, ki nameravamo iti od tu zbrani, odpelje pohodnike avtobus že pred pol deveto proti kolodvoru, kjer nas čakajo še trije pohodniki. Sedaj, kar je za invalide značilno, da pridemo pol ure prej, smo že vsi zbrani in avtobus nas že 20 minut pred deveto odpelje proti želeni destinaciji.

Tone Golob nas pozdravi in nam zaželi prijetno vožnjo, obilo rekreacijskih užitkov ter lep povratek domov. V imenu društva nam isto zaželi tudi predsednik društva Gorazd Mazej. Vsi smo prešerne volje, zato se po avtobusu sliši samo "čebljanje".

Ob pol desetih prispemo pred Dom na Osankarici. V domu je muzej jer so fotografije, dokumenti, skice in opisi o življenju in padcu pohorskega bataljona, dokazi naše zgodovine, katero bi radi nekateri spreminjali.

Pohodniki smo se razdelili v tri skupine: ena skupina, ki jo je vodil Tone Golob, se je odpravili k Trem žebljem, druga, ki jo je vodil Tone Veber, k hotelu Jakec, tretja, ki je bila v slabši kondiciji, pa nas je počaka v Domu na Osankarici.

Sama sem bila v skupini, ki se je odpravila na kraj poslednje bitke Pohorskega bataljona pri Treh žebljih. Pot nas je vodila po lepi gozdni poti. Pri spomeniku smo prižgali svečke, se slikali  ter se vrnili k avtobusu.

Ob dvanajstih smo se odpeljali k Trem kraljem v  hotel Jakec, kjer nas je že čakala druga skupina. Tukaj smo si naročili kosilo. Nekateri smo jedli pohorski lonec, drugi pa gobovo juho z koruznimi ali ajdovimi žganci. Po kosilu nas je predsednik seznanil z dogajanji na društvu. Invalidi so se strinjali za sklic izredne seje delegatov, kar so potrdili s podpisom na zahtevek.

Urini kazalci so se že pomikali čez drugo uro, ko smo se odpravili proti domu.

Čeprav pohod, zaradi obveznosti šoferja, ni bil ne vem kako dolg, smo se imeli kljub temu lepo in prijetno.
                            
Maribor, dne 10.9.2016                

                                Zapisala Nataša Postružnik