V četrtek 23. maja 2013 se nas je 37 članov pohodniške sekcije pri DIM Maribor odpeljalo z avtobusom ob 7 uri izpred železniške postaje proti Golici na Gorenjskem. Golica je ena najbolj opaznih in najbolj zelenih gora v Karavankah ter slovi po poljanah narcis.
Po krajšem postanku v Lukovici in po jutranji kavici smo se odpeljali do našega cilja Planina pod Golico, kjer se začnejo vse poti do koče na Golico (1582 m) in še naprej do vrha Golice (1835 m). Odločili smo se da gremo po daljši poti do koče na Golici, a do nje nismo prišli, saj smo se po dobrih dveh urah vrnili do vasi.

Po dolgi in s snegom bogati zimi so travniki okoli vasi pod Golico ponovno odeti v belo. Narcise-kjučavnice, kot jih imenujejo domačini, spet cvetijo. Ti kraji so pravi biser narave. Uživali smo ob pogledu travnikov "posejanih" s prelepimi belimi cvetovi, ki v tem času dehtijo, od nežnega vonja narcis.
Plavški Rovt nam je odprl prelep razgled na Rožco, Golico, Planino pod Golico. Tu smo si ogledali majhen muzej, ki ga oskrbuje - vodi domače turistično društvo.

V Mojstrani smo si ogledali Slovenski planinski muzej. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo kot lastni vzpon na goro. Tu si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.
Vsi udeleženci pohoda se zahvaljujemo sinu g. Francija Špur (organizatorju in voditelju pohoda), ki nam je podaril dvajset vstopnic za ogled tega zanimivega muzeja.

Precej utrujeni in lačni smo se na turistični kmetiji "Pri Železniku" okrepčali z izredno dobro hrano, se poveselili ter se ob 16 uri odpeljali proti domu, kamor nas je z varno vožnjo srečno pripeljal voznik Mirko Cvetko ob 19, 45. uri. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, brez dežja, brez vetra, celo sonce je posijalo, a že ponoči je te prelepe bele travnike dodatno še pobelil sneg.